Meseca maja je zagledala luč sveta pesniška zbirka z bogatimi ilustracijami o Studencih. To je knjižica, ki je posvečena predmestju STUDENCI, kjer domuje naše društvo. V pesmih so opisane pomembne značilnosti tega naselja, ki se je tekom časa zelo spreminjalo. Pesniška zbirka nosi naslov Studenci v pesmi in sliki.
In kako je nastal ta projekt?
Naša članica Jana Hartman Krajnc je v galeriji RRRudolf na otvoritvi razstave članov likovnih sekcij Mariborske vedute maja 2016 in na srečanju krajanov Studenčani Studenčanom 2019 brala svoje pesmi o Studencih. Nekateri krajani Studencev so jo takrat spraševali, če lahko kupijo to knjigo. Dopovedovala jim je, da je to samo ciklus pesmi o njihovem kraju in da pesmi niso izdane v knjigi. To je bil izziv za likovnike KD Studenci in ustanovili so odbor za izdajo pesniške zbirke Studenci v pesmi in sliki. Janinim pesmim so ponudili svoje slike slikarji:
Marta Drozg, Vincenc Holc, Nada Jemenšek, Jelisava Jelka Leskovar, Viktor Markuš, Manja Miketič, Milena Mavsar, Nada Namestnik, Rozika Ogorevc, Anka Pečovnik, Peter Plavčak, Jolanda Pušnik, Draga Reichenberg, Mira Senekovič, Ivan Šalamun, Anica Vrezner, sodeloval pa je tudi kiparski del s svojo skulpturo Drevo življenja: Marjeta Fatur, Slavko Jalušič, Ivan Komel, Franc Leskovar, Oto Reš, Rudi Zobec, Radovan Gros. Za naslovnico je prispevala sliko Cenka Lah. Vse to je poslikal mag. Gerhard Angleitner in nastale so bogate ilustracije umetniških del k pesmim. Knjigo je uredila Rozika Ogorevc, lektorirala pa Nada Holc. Izšla naj bi meseca aprila in naj bi bila predstavljena ob razstavi slik Mariborski park v novem razstavišču OŠ Janka Padežnika, in to 6. aprila ob 23. prazniku MČ Studenci.
Toda naenkrat se je pojavila neznana pošast KORONA, pandemija, ki je preprečila izdajo knjige v planiranem roku. Kot da se je svet ustavil. Vse dejavnosti so prenehale. A zdaj je izšla! Imamo jo, knjigo o Studencih! Lepa je. Na kratko vam jo predstavljamo.
Iz spremne besede mag. Francija Pivca:
»Iz predmetne vasi na desni obali Drave, ki je dobila ime po toplih studencih in od koder je najlepši pogled na Maribor, je prišlo nesorazmerno veliko kulturnih ustvarjalcev, znanih vsem Slovencem: slikarja Anton Polak in Bojan Golija, kiparja Vlasta Zorko in Slavko Tihec, gledališčnika Polde Bibič in Jože Babič, godbeniki Hartmani in Schönherrji, pisatelji Ana Wambrecht Sammer, Smiljan Rozman, Drago Jančar itd. To se ne zgodi samo od sebe in močno sumim, da je bila pomembna Vrančeva osnovna šola, velika tovarna z delavsko kolonijo, morda kaj malega kapucini, nedvomno pa zelo dejavno sokolsko in kulturno društvo.«
Na ovitku je besedilo, ki ga je o pesnici Jani Hartman Krajnc napisala mag. Nada Holc. Kratek izvleček iz tega:
Rojena je bila 1943. leta v Mariboru. Diplomirala je na VGŠ v Grobljah pri Domžalah iz gospodinjstva, na PA v Mariboru pa iz slovenskega jezika in književnosti. Od leta 1976 je poučevala slovenščino na Osnovni šoli Janka Padežnika na Studencih v Mariboru. Napisala je 13 samostojnih knjig. Zadnji roman Cvet tulipanovca je izšel leta 2019, v katerem opisuje svoje 21-letno življenje ob službovanju na OŠ Janka Padežnika. Studenci so ji prirasli k srcu, od tod tudi pesmi o njih.
Predstavitev ene od pesmi iz te knjige:
JOŽEFOV STUDENEC
IN STUDENŠKA PRALNICA
Pod Jožefovo cerkvijo
vódi potka k reki Dravi,
Ob izvirkih se ji pravi.
Studenčki tam iz zemlje vro.
S Pohorja prihaja vôda,
se pod zêmljo skupaj steka,
se usmerja, kjer je reka,
in na dan privre iz proda.
Po vôdah, ki tu tečejo,
naselje je ime dobilo,
se ob cerkvi razmahnilo,
mu Studenci rečejo.
Izvirek en so uredili,
ga z betonom utrdili,
da lep studenček je nastal,
žejnim bistro vodo dal.
Ga sveti Jožef je krstil
in je po njem ime dobil.
Se pralnica tam naredi,
ponos studenške četrti.
Pa so prihajale perice,
perilo v škafih so nosile
ali z vozičkom ga vozile,
prale rjuhe so, plenice …
Prale so, izplakovale,
klepetale, se smejale …
Delo naporno je bilo,
so v mrzlo segale vodo.
V tej pralnici peric več ni,
v koriti voda žubori,
perilo pere se doma,
saj vsak dom pralni stroj ima.
V spomin na pranje tistih dni
se vsako leto še zgodi,
da perice mlade, stare,
kažejo, kako so prale.