“Tisti, ki so nam dragi, nas nikoli ne zapustijo, le v skriti kotiček srca gredo in tam naprej, naprej živijo, so tu in tu ostanejo!”(Janez Medvešek)
Rade ni bil le član našega društva, pred leti je bil naš predsednik kulturno umetniškega društva Studenci-Maribor. Takrat je osnoval znameniti Studenški oktet, ki je izdal kaseto in CD ter prejel visoka priznanja. V zadnjem času je ponovno, kot že pred desetletji, popestril društveno dejavnost z moškim glasbeno-pevskim kvartetom. Kot sokoli so prileteli in kot “Sokoli” tudi zaigrali ter zapeli.
Njegova življenjska energija, iskreno prijateljstvo, veselje do petja, igranja na kitaro in druženja, pa bodo kot iskrice radosti tlele v nas še naprej in prižigale plamene veselja vsakič, ko bomo skupaj zapeli kakšno slovensko narodno ali ponarodelo dalmatinsko. Takrat bo Rade pel in igral, kot je vedno znal, samo za nas, ki smo ga občudovali, cenili in spoštovali!
V tolažbo vsem prijateljicam in prijateljem, ter ob preranem in nenadnem slovesu, brez slovesa, sem napisal spodnje verze z akrostihom. Poslal sem jih tja, kjer govorica morja tiho šepeta, v spomin na nam dragega prijatelja!
RADETU ERCEGU
Rad si prepeval melos dalmatinski,
Al’ vem, da srečo našel boš tud’ tam,
Daj, en akord udari po kitari svoji,
Ej, kamor šel si, veš, ne boš ti sam!
Tja šel si, kjer valovi pljuskajo ob skalo,
Up sreče svoje pustil si v samoti prazni.
Enkrat spet skupaj bomo, brez bojazni,
Radostno bomo peli v konobi ob obali.
Cel svet bo slišal tvojo lepo pesem,
Ej, kakšen zbor prijateljev bo s tabo,
Ga ni pr’jatla, ki spomin bi del v pozabo,
Ure veselja hranil vsak bo v svojem srcu!
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu!
Peter V. Plavčak
